Ana Pandur

POVABILO NA VEČER(JO) //
PLESNI ESEJ O USTVARJANJU IN NJEGA POGOJIH
28. 3. 2025 ob 20.00

To je v bistvu družben kliše, da ustvarjalno delo opravljamo zaradi svojega veselja in da to ni delo. Kar delamo, pa je tres trdo delo. In to ni hobi. To je delo, ki ga opravljamo po 8, 12, 14 ur na dan, ko smo v procesih. (M. Reiter)

Povabilo na večer(jo) Ane Pandur v družbi umetnic_kov in ustvarjalk_cev Mateja Bonina, Vasilije Fišer, Maruše Kink, Yulie Kristoforove, Špele Mastnak, Božene & Ludvika Pandur, Magdalene Reiter, Aitane in Arlana, razpira razmisleke o njihovih aktualnih pogojih dela, njihovem osebnemu dojemanju bistvenih sestavin ustvarjalnosti, pogojih ustvarjanja, dvomih, umetniških postopkih in odločitvah.

Najbolj pogost očitek, ki ga slišim, je – ja vi kulturniki, vi umetniki, ki samo odžirate denar, pa tako nič ne naredite, kdo hodi to sploh gledat. (Š. Mastnak)

Ana Pandur in Vito Marenče v družbi (so)ustvarjalcev vzpostavljata tablao flamenco absurda, ki ga sestavljajo hrana, glasba, ples, prvenstveno pa razmislek in iskanje recepta, ki bi zagotovil nujen in zadosten pogoj ustvarjanja v okoliščinah, kakršne so na voljo tukaj in zdaj.

Preizpraševanje sebe je ves čas prisotno, zdi se mi, da pri ženskah še bolj. Da smo še bolj samokritične in premalo zadovoljne same s seboj. Pri moških je to malo drugače, malo jim zavidam to nonšalanco. (V. Fišer)

Kot podlaga odgovorom vseh sodelujočih je služil vprašalnik, sestavljen iz petih tematskih sklopov, ki slovenske pregovore o hrani sopostavljajo s pogoji ustvarjanja in umetniškega snovanja.

BO KRUHA IZ TE MOKE?
Vskok nazaj v formo plesnega koncerta, ki sta ga Ana Pandur in Vito Marenče več let preizkušala v različnih glasbenih postavah in kontekstih, tokrat s performativnim obratom tablao flamenco postavlja na glavo.

KDOR NE DELA, NAJ NE JE
Vprašanje dela je arbitrarne narave – kdo si zasluži plačilo, kakšno in za kaj – če sploh. Plesalka je ženska, po eni strani delovno telo in po drugi misel, ki snuje delo, točka številnih projekcij, ki se zlivajo vanjo, nadeva si mnoštvo identitet, prepletenih s spomini in pričakovanji, mnoštvo vlog, med katerimi dnevno prehaja in jih skuša ohranjati v ravnovesju. Delaj, napreduj, ne nehaj, delaj, napreduj, ne nehah, delaj, napreduj, ne nehaj. Sama si kriva, da je tako, kot je.

S TREBUHOM ZA KRUHOM
Tablao flamenco je lokal, restavracija, lokal, ki gosti občinstvo. Z nakupom vstopnice si gostje zagotovijo predstavo flamenka in večerjo – večplastno izkušnjo na emotivni, receptivni in senzorični ravni. Vonji odrskih desk, razžarjenih reflektorjev, potu, ličil in laka za lase se mešajo z vonjavami krompirja, pečenke, solatnega kisa, vina, piva, žganja in nagnetenih teles, ki med žvečenjem budno opazujejo dogajanje na odru nad seboj v zaprtem prostoru, ki se počasi segreva. Potijo se umetnice:ki, potijo se gostje, katerih jedi, če sedijo dovolj blizu odra, ob izvajanju enegičnih, preciznih obratov telesa, začinijo kapljice potu plesalk:cev. Kdo vse ima želodec, da vztraja?

Ni je juhe, ki se poje tako vroča, kot se skuha. Ali je to njena prednost ali slabost, je stvar odločitve. Potrebujemo revolucijo?

***
Avtorica koncepta in izvajalka: Ana Pandur
Avtor glasbe in izvajalec: Vito Marenče
Soustvarjalci in glasovi v offu: Matej Bonin, Vasilija Fišer, Maruša Kink, Yulia Kristoforova, Špela Mastnak, Ludvik & Božena Pandur, Magdalena Reiter, Aitana in Arlan
Oblikovanje luči: Leon Bedjanič
Asistenca: Petra Žumer Štrigl
Foto: Darja Štravs Tisu & Drago Videmšek
Produkcija: Zavod Koda:Manifest
Soorganizacija: Pionirski teater
Vstopnica: 15 Eur

***

POLETJE V PKD FLAMENKO Z ANO PANDUR

AVGUSTOVSKE FLAMENKO DELAVNICE “UGLAŠENO TELO”

POLETNI KLASI FLAMENKA Z ANO PANDUR
UGLAŠENO TELO
Tehnika in koreografija – raziskovanje struktur

Na tridnevni delavnici Uglašeno telo, ki združuje tehniko flamenka in razvijanje osebnega plesnega izraza, bomo vsak posamičen dan
začeli s 60 minutnim klasom tehnike, na katerem bomo razvijali veščine tehnike in ritma nog, preciznosti dela zgornjega dela telesa in natančnosti izvajanja posamičnih tehničnih elementov.
Na sledečem klasu, 90 minutni delavnici koreografije, se bomo posvetili veščinam obvladovanja telesa v prostoru in odnosu do glasbe, raziskovali strukture flamenka in točke, ki znotraj forme nagovarjajo vsako posamezno plešoče telo, izhajajoč iz iskanja občutka ugodja in odloč(e)nosti v telesu. Klasi so primerni za vse stopnje predznanja, tako za plesalce, ki imajo za seboj že dolgoletne izkušnje bodisi v flamenku ali drugih plesnih žanrih, pa tudi za vse, ki bi se s flamenkom in sodobnim flamenkom želeli spoznati.

Število mest na delavnicah je zaradi individualne narave dela omejeno.
Foto: Nika Hölcl

Urnik:

Torek, 27. 8. 2024:
18:00 – 19:00 Tehnika
19:00 – 20:30 Koreografija

Sreda, 28. 8. 2024:
18:00 – 19:00 Tehnika
19:00 – 20:30 Koreografija

Četrtek, 29. 8. 2024:
18:00 – 19:00 Tehnika
19:00 – 20:30 Koreografija

Lokacija: No Stress Center, Milana Majcna 29a, Ljubljana

Klase vodi Ana Pandur, avtorica, koreografinja, plesalka, hispanistka in filozofinja, ki je je že v času študija na FF v Ljubljani kot izhodišče svojega umetniškega ustvarjanja in preučevanja privzela flamenko in njegovo aplikacijo v sodobne uprizoritvene prakse. Po izobraževanju iz klasičnega baleta je med letoma 2002 in 2004 študirala flamenko ples in teorijo na akademiji Amor de Dios v Madridu. Po povratku v Slovenijo je ustanovila PKD Flamenko, ki ga vodi še danes in iz katerega izhajajo najvidnejša imena sodobne flamenko panorame v našem prostoru.
Zadnjih dvajset let deluje kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja, povezuje flamenko s sodobnimi uprizoritvenimi praksami, s sodobnim plesom in gledališčem. Je avtorica številnih plesnih predstav, s poudarkom na interdisciplinarnem pristopu k flamenku, v katerih vzpostavlja svojstven avtorski, koreografski in uprizoritveni jezik. Kot koreografinja, plesalka ali performerka sodeluje s številnimi glasbeniki, režiserji in koreografi doma in v tujini, v zadnjem času pa se intenzivno posveča oblikovanju giba za gledališče in ustvarjanju lastnih avtorskih projektov.
Na Akademiji za ples v Univeze Alma Mater Europaea predava kot nosilka predmeta Medkulturne plesne prakse.

CENIK:
Za prijave na celotno delavnico do vključno 23. 8. se na objavljene cene prizna 10% popust.

Klasi tehnike:
Posamičen klas (1h): 15€
Trije klasi (3h): 40€

Klasi koreografije:
Posamičen klas (1,5h): 17€
Trije klasi (4,5h): 45€

Celotna delavnica (tehnika + koreografija):
Posamičen dan (2,5h): 28€
Trije dnevi (7,5h): 75€

PRIJAVE IN INFORMACIJE:
drustvo.flamenko@gmail.com
Ana Pandur: 040 336 651

***

Ana Pandur: Marija brez glasu

Zasnova, koreografija in izvedba: Ana Pandur
Glasba: Matej Bonin
Soavtorstvo glasbe in izvedba: Špela Mastnak
Intermedijsko sodelovanje, video in kostum: Tina Princ / Things I Miss
Konceptualno sodelovanje: Matej Bonin
Produkcija: PKD Flamenko
Partner: Zavod Maska

Foto: Nika Hölcl #fotobeležnica, za projekt 4 miniature // zavod Nest, cikel Noches de Tablao

Jezik flamenka se je v mojem telesu skozi desetletja transformiral, pretakal iz fascinacije v konstitutivni del moje ustvarjalne prakse in osebne identitete. Postal je jezik minevanja časa, ki s seboj prinaša mnogotere spremembe. Jezik, ki se – kot telo – z minevanjem časa spreminja. Konstanta ostaja žensko (plesno) telo, ki se sprehaja na meji med komunikacijo s seboj in z zunanjostjo, obenem pa ostaja polje projekcij, dvomov in iskanja lastnega prostora, subjekt in objekt hkrati.

Marija brez glasu je zdrs, nesnovno tretje, ki vznika v preseku dveh govoric, na meji med projekcijo in resničnostjo. Izhodišče je vselej individualna izkušnja plesalke in glasbenice, ki lahko pripoveduje le o poznanem, prepletena z vprašanjem, kje v procesu se nahaja širina univerzalnega, občečloveškega, povezovalnega, ki se tolažilno pretaka nazaj v partikularno. V duetu s tolkalistko Špelo Mastnak Marija brez glasu predstavlja zaključek trilogije, ki mu predhodita predstavi Črni zvoki in Beli šum.

***

4 miniature

Zasnova: Urška Centa, Anja Mejač, Mitja Obed, Ana Pandur
Oblikovanje svetlobe: Aljaž Zaletel
Fotografija: Nika Hölcl – Fotobeležnica
Grafično oblikovanje: Rok Marinšek
Produkcija: Zavod NEST

Koreografsko sodelovanje 4 miniature je odrska združitev štirih umetnikov, plesalcev, koreografov in pedagogov, ki s svojim delom močno zaznamujejo umetniški prostor slovenskega sodobnega flamenka. Urška Centa, Anja Mejač, Mitja Obed in Ana Pandur so avtorji različnih generacij, umetniških nazorov, pristopov in poetik, ki so tekom zadnjih desetletij vsak na svoj način trajno prispevali k oblikovanju in prisotnosti flamenka v domačem gledališkem prostoru in Slovenijo postavili na zemljevid te umetniške prakse.

V 4 miniaturah se srečujejo kot štirje ustvarjalci, ki na istem kraju in ob istem času pripravljajo vsak svoje, izvirno in za dogodek zasnovano koreografsko miniaturo. V njih prestopajo meje lastnega kreativnega medija, se sprehajajo po robu definicij žanra in formata ter iščejo nove kombinacije in kontekste odrskega sobivanja z drugimi performerji. Njihovo aktualno delo aktivno sega tudi na področje glasbe, odpira vprašanja o razmerju med plesnim telesom in zvokom ter prežemanjih koreografije sodobnega flamenka z okoljem, v katerem bivajo. Tako se srečujejo v razumevanju plesa flamenka kot zvočila ter razmisleku in uporabi gibajočega telesa kot zvočnega inštrumenta.

V plesno-zvočnih miniaturah drug drugega vabijo k razmisleku, kako v razlikah in vzporednicah svojega ustvarjalnega dela občutijo in razumejo flamenko in kako zgodbe tradicije v raziskovanju novih paradigem prepletajo s sodobnimi umetniškimi perspektivami.

***

I. nacionalni simpozij Kako misliti flamenko?

Flamenko kot sodobna uprizoritvena praksa v slovenskem kulturnem prostoru

nedelja, 15. 10. 2023, ob 11:00
Atrij ZRC

Sogovorci_ke:
Ana Pandur
Urška Centa
Anja Mejač
Mitja Obed
Maša Radi Buh
Mateja Bučar
Ivana Maričić
Snježana Premuš

Navadno je prva asociacija, ki vznikne ob omembi flamenka, zavita v obotavljivo predstavo časovno in geografsko oddaljenega. A flamenko je v slovenskem prostoru na tak ali drugačen način prisoten že več desetletij, najbolj intenzivno v segmentu plesa. V zadnjem času se – morda prav zaradi iztrganosti iz izvornega konteksta, notranje nuje njegovih ustvarjalk_cev in same narave žanra kot nečesa inherentno živega – vse bolj prepleta in staplja s sodobnimi scenskimi praksami in poraja nov žanr – sodobni flamenko. Vokabular sodobnega flamenka in njegove strukture, uporabljane v funkciji uprizoritvenega orodja, pa preraščajo žanrske okvirje in zadobivajo dimenzijo samostojnega uprizoritvenega jezika. Namen prvega simpozija, ki smo ga poimenovali “Kako misliti flamenko?”, je prevpraševanje površinske splošne predstave o flamenku, sopostavljanje pogledov ustvarjalk_cev in raziskovalk ter raziskovanje vzporednic med sodobnim flamenkom in sodobnimi uprizoritvenimi praksami. Poseben poudarek v prihajajoči prvi ediciji namenjamo koregrafskim postopkom in ustvarjalnim izkušnjam, ki, izhajajoč iz jezika flamenka, združujejo raznovrstne uprizoritvene prakse, in njihovemu umeščanju v slovenski kulturni prostor.

Na simpoziju bodo sodelovali slovenski ustvarjalci na področju sodobnega flamenka Urška Centa, Mitja Obed, Anja Mejač in Ana Pandur, ki so obenem tudi kuratorji simpozija, njihove sogovornice pa bodo priznane plesne ustvarjalke in teoretičarke s področja performativnih študij in glasbe Maša Radi Buh, Mateja Bučar, Ivana Maričić in Snježana Premuš.

Ana Pandur, avtorica, koreografinja, plesalka, hispanistka in filozofinja je že v času študija na FF v Ljubljani kot izhodišče svojega umetniškega ustvarjanja in preučevanja privzela flamenko in njegovo aplikacijo v sodobne uprizoritvene prakse. Po izobraževanju iz klasičnega baleta je med letoma 2002 in 2004 študirala flamenko ples in teorijo na akademiji Amor de Dios v Madridu. Zadnjih dvajset let deluje kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja, povezuje flamenko s sodobnimi uprizoritvenimi praksami, s sodobnim plesom, gledališčem. Je avtorica številnih plesnih predstav, s poudarkom na interdisciplinarnem pristopu k flamenku, v katerih vzpostavlja svojstven avtorski, koreografski in uprizoritveni jezik. Kot koreografinja, plesalka ali performerka sodeluje s številnimi glasbeniki, režiserji in koreografi doma in v tujini, v zadnjem času pa se intenzivno posveča oblikovanju giba za gledališče in ustvarjanju lastnih avtorskih projektov. Na Akademiji za ples v Univeze Alma Mater Europaea predava kot nosilka predmeta Medkulturne plesne prakse.

Urška Centa je plesalka, koreografinja, glasbena ustvarjalka in pedagoginja, ki za ustvarjalno izhodišče jemlje umetnost flamenka. Med leti 2014 in 2017 je znanje pridobivala na madridskih akademijah flamenka Centro de Danza Española y Arte Flamenco Amor de Dios in Centro Superior de Estudios del Flamenco UFlamenco. Leta 2021 je na Akademiji za ples AMEU v Ljubljani diplomirala iz sodobnega plesa in koreografije. Redno se udeležuje plesnih, koreografskih in teoretskih delavnic doma in po Evropi. Oblikuje edinstven ustvarjalni svet in v zasledovanju medkulturne vizije razvija performativno govorico, ki se tvori na polju med flamenkom in sodobnim plesom. Sodeluje z izpostavljenimi slovenskimi in tujimi umetniki in z raznolikimi projekti nastopa na pomembnejših odrih doma in v tujini. Od leta 2017 v Ljubljani vodi cikel Noches de tablao. Je soustanoviteljica zavoda NEST, ki je nastal leta 2020, in njegova umetniška vodja. Znotraj zavoda redno poučuje flamenko, kot gostujoča pedagoginja pa je poučevala na Royal Conservatoire Den Haag (NL), Die Rozenfabriek (NL), A.S.D. Viento Flamenco (IT), Poletni plesni šoli JSKD, Zimski plesni šoli JSKD in drugod.

Anja Mejač deluje na področju sodobnega flamenka in plesne improvizacije. Je magistrica Umetnosti giba na AGRFT ter diplomirana načrtovalka Vizualnih komunikacij na ALUO. Flamenko je študirala na priznani akademiji Amor de Dios v Madridu. Že več kot deset let se redno izobražuje na področju plesne improvizacije doma in v tujini. Svoje umetniško raziskovanje posveča študiju plesa flamenka ter tehnikam plesne improvizacije, ki temeljijo na poslušanju notranjih telesnih občutkov. V njunem preseku razvija lasten uprizoritveni jezik. Ukvarja se s snovanjem avtorskih projektov, s katerimi se predstavlja na mednarodnih festivalih doma in v tujini. Kot plesalka in koreografinja sodeluje tako s slovenskimi kot tujimi umetniki z različnih področij uprizoritvenih, glasbenih in vizualnih umetnosti. Je ustanoviteljica projektnega prostora Skladišče 172, v katerem redno poučuje flamenko ples in jogo, ter deluje kot producentka umetniških projektov.

Mitja Obed v svojem delovanju raziskuje flamenko, ki ga preoblikuje in uporablja kot orodje izražanja idej in konceptov, prestopa njegove meje in ga bogati s sodobnoplesnim besediščem, baletom, drugimi plesnimi oblikami in zvokovno improvizacijo. Deluje z različnimi umetniki raznih področij v Sloveniji in tujini, od katerih izstopata Španija in Hrvaška. Je avtor plesnih predstav Entropija (premiera v Madridu 2022), Dictarot (premiera Ljubljana 2021), Imagen (premiera Sevilla 2020), uPoGiB (premiera Ljubljana 2017), Box (premiera Zagreb 2015). Kot sokoreograf je sodeloval v predstavah Brave New World, (Ni)sem, Metamorphosis in druge. Ustvarja tudi na področju plesnega filma. Je umetniški vodja plesno-glasbenega koncertnega cikla Espacio flamenco.

Maša Radi Buh je samozaposlena dramaturginja, urednica in kritičarka na področju sodobnih scenskih praks. Trenutno je urednica platforme Neodvisni in selektorica za platformo Zlata paličica. Njene kritike so (bile) objavljene v Delu, Dnevniku, na Radiu Študent, na Neodvisnih in na portalu Kritika (kjer je bila v letih 2021 in 2022 tudi članica uredniškega odbora), njeni prispevki pa v Maski, Dialogih, Amfiteatru… Kot del mednarodnega kolektiva systering je sourednica istoimenske publikacije, v sodelovanju z Metodom Zupanom pa prihajajočega zbornika Metodologije beleženja malih umetnosti pri zavodu Emanat. Kot dramaturginja je sodelovala pri uprizoritvah Je že konec? in (╯°□°)╯︵ ┻━┻ screamage. Leta 2023 je prejela nagrado Ksenije Hribar za področje plesne kritike.

Mateja Bučar je leta 1974 končala baletno šolo v Ljubljani, leta 1979 pa zaključila študij klasične in sodobne baletne tehnike na Centre de Danse International Rosella Hightower v Cannesu. Leta 2015 je doktorirala s področja koreografije na Trinity Laban konservatoriju za glasbo in ples / City University London. Od leta 1980 je bila članica baletnega ansambla v SNG Opera in balet v Ljubljani, kasneje pa se pridružila tudi Plesnemu Teatru Ljubljana, kjer je kot koreografka in protagonistka sodelovala s Ksenijo Hribar in Inštitutom Egon March. Leta 1999 je ustanovila DUM – Društvo umetnikov, kjer umetniško sodeluje z Vadimom Fiškinom. Njena dela in predstave so bile poleg Ljubljane in Slovenije predstavljene na odrih, glaerijah in mestnih prostorih mnogih držav Evrope.Trenutno poučuje koreografijo na plesni akademiji Alma Mater Europaea. Leta 2005 prejela Župančičevo nagrado Mesta Ljubljane, leta 2014 Ann Sayers Award v londonskem Laban centru, leta 2015 pa Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije.

Ivana Maričić je magistrirala na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z nalogo Kriki in šepetanja: Vloga glasu v sodobni gledališki praksi (mentorja prof. dr. Gregor Pompe in red. prof. dr. Mladen Dolar). V svoji zaključni nalogi je obravnavala fenomen glasu v sodobnih performativnih praksah iz perspektive teoretske psihoanalize. Leta 2022 je za svoje magistrsko delo prejela Dekanjino nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Trenutno je zaposlena kot mlada raziskovalka na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU, kjer piše disertacijo na temo epistemologije glasbenega zgodovinopisja. Občasno deluje kot glasbena kritičarka in piše članke za časnik Delo ter portal Odzven in Kritiko Slovenskega gledališkega inštituta.

Snježana Premuš je začela plesati v Plesni Izbi Maribor, leta pa 1998 magistrirala na London Contemporary Dance School (LCDS). Svoje plesno in koreografsko znanje je poglabljala v različnih mednarodnih koreografskih in improvizacijskih projektih v Glasgowu, Parizu, Dunaju, Berlinu, Pamploni, Atenah in Ljubljani. Leta 2012 je zaključila specializiran študij v Body mind centering v Berlinu. V svojem dolgoletnem delovanju je sodelovala s številnimi mednarodnimi skupinami, producenti in festivali (Robin Howard Theatre London, Theater am Halleschen Ufer Berlin, Festival Exodos, EN KNAP, Betontanz, Flota, PTL, Tjedan suvremenog plesa Zagreb, Isadora and Raymond Research Centre Atene…). Leta 2009 se je z Andrejo Rauch Podrzavnik in Gregorjem Kamnikarjem ustanovila zavod Federacija. Kot samostojna avtorica in kot članica kolektiva Federacija se ukvarja z družbeno orientiranimi projekti in z delom z mladimi in ranljivimi socialnimi skupinami.

Partnerji: Zavod NEST, Skladišče 172, PKD Flamenko, PKD Predmestje

***

BiFlamenko Ljubljana // PARTY BOX = WHITE NOISE + BLACK SOUNDS

Party Box = Beli šum + Črni zvoki

Beli šum – solo za plesalko je prvi del plesnega dogodka v dveh delih, ki vzpostavlja in preizprašuje lastno igralno polje. Po zgradbi se naslanja na strukturo / okostje glasbenega sloga flamenka, vendar ga nenehno presega, spaja stične točke in jih znova razrešuje. Solo opredeljujejo tišina, belina, samota in v njih telo.

S Črnimi zvoki, duetom Ane Pandur in Damirja Avdića, se podajamo v preizpraševanje polja svobode, upora veljavni konvenciji, presečišča trenutka osebnega in resničnega v ustvarjalnem aktu ter njunih implikacij v družbenem.Obe predstavi, združeni v projekt Party Box, čeprav strukturno in vsebinsko nepovezani, skupaj zastavljata vprašanje, kako ustvarjati lasten prostor svobode, ki dopušča prepletanje s prostorom svobode Drugega.

PARTY BOX

Beli šum – Solo za plesalko
Ideja, koncept in izvedba: Ana Pandur
Zvočno oblikovanje & konceptualno sodelovanje: Matej Bonin
Scenografija: Vasilija Fišer
Kostumografija: Tina Princ/Things I Miss
Oblikovanje luči: Janko Oven

Fotografija: Drago Videmšek, Nika Hölcl Praper
Produkcija: Pkd Flamenko & Cankarjev dom Dolžina: 20 min

Črni zvoki

Avtorica koncepta, koreografinja: Ana Pandur
Soavtor, avtor glasbe in besedila: Damir Avdić
Izvajalca: Ana Pandur in Damir Avdić
Konceptualno sodelovanje: Sebastijan Horvat
Oblikovanje svetlobe: Mitja Novak // Janko Oven
Oblikovanje zvoka: Daniel Bauman
Video: Tomaž Pavković
Fotografija: Drago Videmšek, Darja Štravs Tisu
Slika: Ludvik Pandur
Produkcija: PKD Flamenko, Ana Pandur
Koprodukcija: Založba Sanje, Rok Zavrtanik, Andreja Udovč
Predstavo je nastala s finančno podporo MOL in MzK.