POVABILO NA VEČER(JO) //
PLESNI ESEJ O USTVARJANJU IN NJEGA POGOJIH

premiera 26. 11. 2024

To je v bistvu družben kliše, da ustvarjalno delo opravljamo zaradi svojega veselja in da to ni delo. Kar delamo, pa je tres trdo delo. In to ni hobi. To je delo, ki ga opravljamo po 8, 12, 14 ur na dan, ko smo v procesih. (M. Reiter)

Povabilo na večer(jo) Ane Pandur v družbi umetnic_kov in ustvarjalk_cev Mateja Bonina, Vasilije Fišer, Maruše Kink, Yulie Kristoforove, Špele Mastnak, Božene & Ludvika Pandur, Magdalene Reiter, Aitane in Arlana, razpira razmisleke o njihovih aktualnih pogojih dela, njihovem osebnemu dojemanju bistvenih sestavin ustvarjalnosti, pogojih ustvarjanja, dvomih, umetniških postopkih in odločitvah.

Najbolj pogost očitek, ki ga slišim, je – ja vi kulturniki, vi umetniki, ki samo odžirate denar, pa tako nič ne naredite, kdo hodi to sploh gledat. (Š. Mastnak)

Ana Pandur in Vito Marenče v družbi (so)ustvarjalcev vzpostavljata tablao flamenco absurda, ki ga sestavljajo hrana, glasba, ples, prvenstveno pa razmislek in iskanje recepta, ki bi zagotovil nujen in zadosten pogoj ustvarjanja v okoliščinah, kakršne so na voljo tukaj in zdaj.

Preizpraševanje sebe je ves čas prisotno, zdi se mi, da pri ženskah še bolj. Da smo še bolj samokritične in premalo zadovoljne same s seboj. Pri moških je to malo drugače, malo jim zavidam to nonšalanco. (V. Fišer) 

Kot podlaga odgovorom vseh sodelujočih je služil vprašalnik, sestavljen iz petih tematskih sklopov, ki slovenske pregovore o hrani sopostavljajo s pogoji ustvarjanja in umetniškega snovanja. 

BO KRUHA IZ TE MOKE? 
Vskok nazaj v formo plesnega koncerta, ki sta ga Ana Pandur in Vito Marenče več let preizkušala v različnih glasbenih postavah in kontekstih, tokrat s performativnim obratom tablao flamenco postavlja na glavo. 

KDOR NE DELA, NAJ NE JE 
Vprašanje dela je arbitrarne narave – kdo si zasluži plačilo, kakšno in za kaj – če sploh. Plesalka je ženska, po eni strani delovno telo in po drugi misel, ki snuje delo, točka številnih projekcij, ki se zlivajo vanjo, nadeva si mnoštvo identitet, prepletenih s spomini in pričakovanji, mnoštvo vlog, med katerimi dnevno prehaja in jih skuša ohranjati v ravnovesju. Delaj, napreduj, ne nehaj, delaj, napreduj, ne nehah, delaj, napreduj, ne nehaj. Sama si kriva, da je tako, kot je.

S TREBUHOM ZA KRUHOM 
Tablao flamenco je lokal, restavracija, lokal, ki gosti občinstvo. Z nakupom vstopnice si gostje zagotovijo predstavo flamenka in večerjo – večplastno izkušnjo na emotivni, receptivni in senzorični ravni. Vonji odrskih desk, razžarjenih reflektorjev, potu, ličil in laka za lase se mešajo z vonjavami krompirja, pečenke, solatnega kisa, vina, piva, žganja in nagnetenih teles, ki med žvečenjem budno opazujejo dogajanje na odru nad seboj v zaprtem prostoru, ki se počasi segreva. Potijo se umetnice:ki, potijo se gostje, katerih jedi, če sedijo dovolj blizu odra, ob izvajanju enegičnih, preciznih obratov telesa, začinijo kapljice potu plesalk:cev. Kdo vse ima želodec, da vztraja? 

Ni je juhe, ki se poje tako vroča, kot se skuha. Ali je to njena prednost ali slabost, je stvar odločitve. Potrebujemo revolucijo? 

***
Avtorica koncepta in izvajalka: Ana Pandur 
Avtor glasbe in izvajalec: Vito Marenče 
Soustvarjalci in glasovi v offu: Matej Bonin, Vasilija Fišer, Maruša Kink, Yulia Kristoforova, Špela Mastnak, Ludvik & Božena Pandur, Magdalena Reiter, Aitana in Arlan
Oblikovanje luči: Leon Bedjanič 
Asistenca: Petra Žumer Štrigl
Foto: Darja Štravs Tisu & Drago Videmšek
Produkcija: Zavod Koda:Manifest
Soorganizacija: Pionirski teater